All in one search

Ime podjetja

Create date

-

ZeosE - transformatorE-transformer je multimedijski tovornjak, ki je nastal pod okriljem Life+ projekta Slovenska OEEO kampanja. Gre za potujočo učilnico, ki se razstavi na dan dogodka, na strehi vozila pa je nameščena fotovoltaika, s pomočjo katere se predvaja video predstavitev v njegovi notranjosti. V družbi Zeos, d.o.o., smo vozilo v sklopu našega drugega Life projekta Gospodarjenje z e-odpadki pred kratkim preoblekli, tako da ima sedaj novo podobo. Na zunanji steni pod streho se po novem odvija tudi zanimiva igra ODLOČUJ, kjer se udeleženci s pomočjo posebnih magnetov naučijo pravilnega ločevanja starih aparatov. Pod streho vozila se lahko odvijajo tudi spremljevalne aktivnosti, kot so npr. prikolesari elektriko (poženi posebno sobno kolo in prižgi sijalke ter radio), fotorobotek (fotkaj se z maskoto ECI-jem in si fotko pošlji na svoj e-naslov) ter zadeni in zadeni (poskusi zadeti čim več mobilnih telefonov). Pri Zeos-u vabijo vse zainteresirane, ki bi si želeli, da jih E-transformer obišče, da jim sporočijo želene termine.

Zeos, d.o.o.
www.zeos.si

Evropsko združenje s področja oskrbe s pitno vodo in ravnanja z odpadno vodo EUREAU je marca 2018 objavilo poročilo »The Governance of Water Services in Europe«, ki podaja celovit pregled izvajanja vodnih storitev po 29 državah, iz katerih prihajajo njegovi člani – nacionalna združenja izvajalcev teh javnih služb. Podatki kažejo, da Slovenija v evropskem merilu pri izvajanju javne službe oskrbe s pitno vodo ne zaostaja in se lahko primerja z najbolj razvitimi. V Sloveniji se je s pitno vodo iz javnega vodovoda po podatkih iz Operativnega programa oskrbe s pitno vodo oskrbovalo 88,6 % prebivalstva. Cilj je, da se ta delež poveča na 96 %. V zadnjih letih se je v infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode namenjalo povprečno več kot 600 milijonov evrov sredstev letno ali preračunano skoraj 300 evrov na prebivalca. S tem Slovenija presega evropsko povprečje, ki znaša nekoliko manj kot 100 evrov na prebivalca. Slovenija k skupno 4,2 milijona kilometrov vodovodnega omrežja po Evropi prispeva 29.100 kilometrov vodovoda. Čeprav se zdi številka zanemarljiva v primerjavi s Francijo, ki razpolaga z več kot 900.000 kilometrov omrežja, pa so toliko bolj zgovorni podatki o dolžini omrežja na prebivalca. Ti kažejo, da znaša v Sloveniji dolžina vodovodnega omrežja na prebivalca kar 15 metrov, kar je dvakrat toliko kot v Nemčiji (6,94 m/prebivalca) ali Luksemburgu (7 m/prebivalca) in kar trikrat toliko, kot imajo omrežja v povprečju na voljo Estonci (4,73 m/prebivalca) ali Slovaki (5,5 m/prebivalca). Več omrežja na prebivalca ima le še Finska, kjer znaša povprečje 19,4 metra na prebivalca. Vodne izgube v Sloveniji znašajo povprečno 28 % vse načrpane vode. A ko ta podatek predstavimo na kilometer vodovodnega omrežja, je v Sloveniji na leto izgubljenih 1.400 m3 vode, kar je pod evropskim povprečjem, ki znaša 2.171 m3/km na leto. Podatki kažejo, da znaša povprečna cena kubičnega metra vode (tj. statistično izračunana povprečna cena infrastrukture in storitev oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, preračunana na m3) v Sloveniji 2,17 evra, kar nas med 25 evropskimi državami, za katere so na voljo podatki o vodarini, uvršča na 9. mesto med Poljsko in Slovaško in pod evropsko povprečje. Primerjave torej kažejo, da je Slovenija med vodilnimi evropskimi državami po razvejanosti in razvitosti javnega vodovoda.

GZS - Zbornica komunalnega
gospodarstva
www.gzs.si/
zbornica_komunalnega_gospodarstva

Ursa goes green EOL126V podjetju URSA Slovenija, d.o.o., proizvajalcu izolacijskih izdelkov iz steklene volne za gradbeništvo in industrijo, že vrsto let težimo k trajnostno naravnani proizvodnji in uporabi BAT tehnik. V ta namen smo v zadnjih desetih letih naredili precej izboljšav, kot je zapiranje snovnih zank znotraj proizvodnje, tako da praktično 100 % materiala vrnemo nazaj v proces; zmanjšujemo količine deponiranih odpadkov zaradi večjega in boljšega ločevanja na frakcije za več kot 95 % v zadnjih desetih letih; investiramo v čistilne naprave za zrak na področju impregnacije in polimerizacije (mokri elektrofilter). V letu 2010 smo z investicijo 2 mio EUR v mokri elektrofilter znižali emisije prašnih delcev za več kot 95 %. V letih 2014 – 2016 smo z zapiranjem vodnih krogotokov hladilne in črepinjske vode zmanjšali porabo načrpane rečne vode iz 850.000 m3/leto na 50.000 m3/leto. Nadomeščamo tudi uporabo nevarnih snovi z nenevarnimi, uporabljamo nizko formaldehidne smole za izdelke. Pridobili smo tudi okoljski certifikat tipa I »Blue Angel« in okoljski certifikat tipa III EPD za izdelke. V prihodnje načrtujemo investicijo v izrabo odpadne toplote iz procesa za ogrevanje v podjetju in pristop k možnosti izrabe odpadne toplote za objekte v neposredni bližini.

URSA Slovenija d.o.o.
www.ursa.si

Telekom Slovenije E podpis na tablici v Telekomovem centruE-podpis na tablici v Telekomovem centru.Skladno s trendom uvajanja digitalnega poslovanja v Telekomu Slovenije že več let uvajamo rešitve brezpapirnega poslovanja za lastne potrebe in na področju poslovanja z uporabniki in dobavitelji. Tako za podpis naročniških dokumentov uporabljamo podpis z digitalnim kvalificiranim certifikatom, uporabnikom pa omogočamo podpis dokumentov z digitalno tablico, tako da vse večji delež dokumentov ne spreminja izvorne oblike in ostaja celoten življenjski cikel v elektronski obliki. Tudi dokumenti na terenu se podpisujejo elektronsko. Večino pogodb in drugih dokumentov uporabnikom pošiljamo v e-obliki. Hkrati uporabnike spodbujamo k prejemanju elektronske oblike računa, ob prehodu na e-račun pa jim podarimo tudi 200 točk v Programu zvestobe. K uvajanju elektronskih računov in povečevanju deleža digitalne dokumentacije spodbujamo tudi svoje dobavitelje. V letu 2017 smo v elektronski obliki prejeli 36,6 % računov, kar je za 4,4 odstotne točke več kot v letu 2016. Skupno imamo digitaliziranih več kot 70 % vhodnih dokumentov, v letu 2018 pa načrtujemo nadaljnjo digitalizacijo na tem področju.

Telekom Slovenije, d.d.
www.telekom.si

Učinkovita raba energije je danes ključna tema na področju trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti ter na področju stroškovne učinkovitosti. S certificiranjem sistema upravljanja z energijo po mednarodnem standardu ISO 50001 organizacije izboljšajo upravljanje porabe energije na način, da razvijejo energetsko politiko in oblikujejo akcijske načrte za njihovo doseganje. Ti lahko vključujejo tudi uvajanje novih energetsko učinkovitih tehnologij, zmanjšujejo izgube energije in izboljšujejo obstoječe postopke. Velike organizacije s certifikatom izpolnjujejo svojo obveznost iz 354. člena Energetskega zakona oziroma Pravilnika o metodologiji za izdelavo in vsebini energetskega pregleda. Čeprav ta standard organizacije uporabljajo šele od leta 2011, število certificiranih organizacij skokovito raste. Konec leta 2016 je bilo certificiranih 20.334 organizacij (ISO Survey 2016). 25 % vseh certificiranih sistemov upravljanja z energijo je v primarni proizvodnji kovin, hrane in pijače, izdelkov iz gume in plastičnih mas, kemikalij in kemijskih izdelkov ter električne in optične opreme. V pripravi je nova izdaja standarda ISO 50001. Izšla naj bi avgusta 2018 (spletne >strani ISO). Ker bo imela enako strukturo kot mednarodna standarda ISO 9001:2015 in ISO 14001:2015, bo možna enostavna integracija sistema upravljanja z energijo v že obstoječe sisteme vodenja, v novi izdaji pa bodo vključeni tudi novi trendi v energetskem managementu. Pripravila: Blanka Kaker

SIQ Ljubljana
www.siq.si